Psihoanalitična psihoterapija · Ljubljana
Psihoanalitična psihoterapija v Ljubljani
Kar se ponavlja, ima svojo zgodbo.
Včasih ne vemo, zakaj se znova znajdemo v podobnih odnosih, občutkih ali notranjih konfliktih. Psihoanalitična psihoterapija omogoča raziskovanje tistega, kar ni takoj vidno, vendar kljub temu oblikuje naše življenje.
Mag. Miha Štrukelj · psihoanalitični psihoterapevt · supervizor · učni analitik · zasebna praksa od 2013
Psihoterapija
Psihoterapija za odrasle in mladostnike v Ljubljani
Psihoterapija je zdravljenje s pogovorom v varnem in zaupnem odnosu. Včasih vemo, kaj nas boli, ne razumemo pa, zakaj se občutek vrača. Tesnoba, depresivnost, telesna napetost ali zapleti v odnosih so lahko načini, s katerimi se izraža notranji konflikt, ki še nima besed.
Poleg lajšanja stiske psihoanalitična psihoterapija raziskuje tudi osebni pomen simptoma in okoliščine, v katerih se pojavlja. V ospredju so nezavedni vzorci, notranji konflikti in odnosi, ki se ponavljajo tudi v sedanjosti. Cilj je trajnejša sprememba v načinu doživljanja sebe in drugih.
Kako začeti
Od prvega stika do rednih srečanj
Začetek terapije je lahko negotov. Ni treba, da že vnaprej znate razložiti svojo stisko ali veste, kam bo proces vodil.
- 01
Prvi stik
Pišete ali pokličete. Na kratko opišete razlog za prihod in dogovoriva se za uvodni termin.
- 02
Uvodni pogovor
Govoriva o razlogih za prihod, vaših potrebah, načinu dela in praktičnem okviru. Psihoterapevtska ura traja 45 minut.
- 03
Dogovor o delu
Če se odločiva za sodelovanje, se dogovoriva za redni termin. Srečanja potekajo najmanj enkrat tedensko.
Pogostost je odvisna od izbrane oblike: psihoterapija praviloma poteka najmanj enkrat tedensko, psihoanaliza pa pogosteje.
Prostor za pogovor
Miren prostor v središču Ljubljane
Srečanja potekajo na Likozarjevi ulici 3 v svetlem in zvočno izoliranem prostoru. Zasebnost in diskretnost sta pomemben del varnega terapevtskega okolja.
Lokacija in prvi stikStiske in vprašanja
Kratek odgovor je lahko začetek globljega razumevanja.
V zbirki Vpogledi so pogoste stiske pojasnjene jasno, a brez poenostavljanja. Vsaka stran poveže vsakodnevno izkušnjo s psihoanalitičnim pogledom.
Anksioznost in tesnoba
Tesnoba ni vedno odziv na zunanjo nevarnost. Lahko je način, kako psiha opozarja na čustveno izkušnjo, ki je še ne zmoremo misliti.
Depresija in depresivno razpoloženje
Depresija ni nujno le žalost. Lahko je nepredelana izguba, napad na samega sebe ali življenje, ki ga človek živi brez občutka, da je zares njegovo.
Psihosomatika in telesne težave
Psihosomatski simptom ni namišljen. Telo in duševnost sta dve razsežnosti iste osebe, včasih pa telo nosi nekaj, česar še ni mogoče občutiti kot čustvo.
Težave s spanjem
Spanje zahteva, da opustimo nadzor in zaupamo notranjemu okolju. Ponoči se lahko oglasijo izkušnje, ki čez dan niso dobile prostora za mišljenje.
Panični napadi
Panični napad je trenutek, ko telesno in čustveno vzburjenje preseže zmožnost, da bi ga povezali v občutek, misel in zgodbo.
Obsesivno-kompulzivne težave
Vsiljiva misel ni skrita želja ali napoved dejanja. Ritual za trenutek zmanjša tesnobo, vendar hkrati utrjuje občutek, da brez popolne gotovosti nismo varni.
Uvodni pogovor
Ni vam treba že vedeti, kako vse povedati.
Za uvodni pogovor mi lahko pišete ali pokličete. O ritmu srečanj in praktičnem okviru se pogovoriva ob začetku. Cenik in terapevtski dogovor.