Psihoanaliza – psihoanalitična psihoterapija

Psihoanaliza je metoda zdravljenja duševnih stisk s psihološkimi sredstvi. Temelji na razkrivanju nezavednih mehanizmov. Njen začetnik je Sigmund Freud, njegovo delo pa so pozneje dopolnili in preoblikovali njegovi učenci in nasledniki. Lahko se strinjamo z Viktorjem Franklom, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu poudaril: “Freud je temelj, ki izpolni svojo funkcijo s tem, da ga nadgradimo“.

Psihoanaliza se loteva razreševanja razne psihološke in telesne simptomatike, ki se lahko kaže kot posledica zavestne ali nezavedne duševne stiske. V tem procesu se ne ukvarja neposredno z razreševanjem problematične simptomatike, ampak z ozaveščanjem življenjske situacije, ki je privedla do njenega nastanka. Pri psihoterapevtskem delu se psihoanalitik in pacient osredotočata na ozaveščanje pacientovega nezavednega, in tako se v našem lastnem ritmu razkriva globlji vpogled v našo duševnost, odnose in način bivanja. To pripomore h globinskim, dolgoročnim osebnostnim in čustvenim spremembam.

V psihoanalitični psihoterapiji se udobno namestimo na kavč (sede ali leže), da se lažje sprostimo. Psihoanalitik sedi na stolu ob nas. Pripovedujemo vse, kar nam pride na misel, tudi tisto, kar mislimo, da ni pomembno ali je nesmiselno. Čim bolj se nam nekaj upira, tem pomembnejše je, da tega ne odrinemo in da o tem spregovorimo. Naključne misli namreč niso naključne, ampak jih spodbujajo nezavedne težnje. V psihoanalizi je zelo pomembno delo s sanjami, ki so po Freudovem poimenovanju “kraljeva pot do nezavednega“. Naše sanje so velikokrat kot luč – ko se nam zdi, da smo se izgubili, nam sanje pomagajo, da zopet najdemo svojo pot, stik s svojim nezavednim.

Soočanje s svojim notranjim doživljanjem, ki nas je pripeljalo v stisko, ni lahko, zato poleg čustvene opore potrebujemo čas, da se lahko ustrezno pripravimo ter postopoma privadimo na nova spoznanja o sebi. Ravno zaradi tega, je psihoanaliza ponavadi dolgotrajen in zelo oseben proces, ki lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let. Psihoterapevtska obravnava običajno poteka vsaj 1 uro na teden. Pogostost in trajanje obravnave je odvisno od vaših potreb in zmožnosti.

Psihoanalitični in drugi psihoterapevtski pristopi

V primerjavi s psihoanalizo so drugi pristopi sicer hitrejši in učinkoviti, vendar se prepogosto zgodi, da stvari niso predelane. Za psihoanalizo je značilno, da njen cilj ni odstranitev motečega bolezenskega simptoma (npr. depresije, anksioznosti, fobije, obsesije idr.), saj psihoanaliza ni simptomatsko usmerjena terapija. Simptomatsko usmerjeni pristopi so zelo uspešni pri odpravi teh simptomov, lahko pa se zgodi, da konflikt (ali travma) ni razrešen in se znova pojavi v obliki drugega simptoma. Omenjeni pristopi so zelo učinkoviti kot t.i. »prva pomoč«, psihoanalitični pristopi pa se osredotočajo na strukturne spremembe osebnosti, katerih posledica je tudi razrešitev in odstranitev motečega simptoma.