• "Svet besed je tisti, ki ustvari svet stvari."

    Jacques Lacan

Stres iz psihoanalitičnega pogleda 

(Melba Molina)

Preprosta definicija stresa pravi, da do slednjega pride takrat, ko življenje od nas zahteva več kot mu lahko damo. Je preobremenitev telesa, katerega posledica se udejanji v dejanskih fizičnih simptomih in to obremenitev občutimo kot stisko, katere simptomi so izredno neprijetni.

Stres pogosto občutimo na zelo fizičen način – v obliki napadov tesnobe, bolečin v trebuhu, glavobolov. Stres sam po sebi ni bolezen ali trajno stanje, vendar pa je lahko za tiste, ki jih muči, prav tako resničen in jim oteži vsakodnevno življenje.

V primeru, da je član družine močno pod stresom, slednje slej ko prej vpliva tudi na preostale člane družine. Vsak posameznik ima svoje mesto v isti družini in vsi se spopadajo s podobnimi stvarmi, zato pogosto zelo težko razumemo, zakaj nekateri posamezniki stres občutijo v večji meri kot drugi. Če družina posameznikove stiske ne razume popolnoma, se rado zgodi, da podajo napačne nasvete, zaradi katerih se posameznik v stiski nato vrti v začaranem krogu:

– Ignoriranje njegovih čustev  (“Vse bo še v redu!“)
– Dojemanje situacije iz lastnega vidika (“Ko sem sam/a v stiski, takrat…“)
– Spodbujanje drugačnega vedenja (“Štej do deset, nato pa globoko zajemi sapo.“)
– Ponujanje nasveta, katerega upoštevanje se nam zdi preprosto (“Pa daj odpoved!“)
– Predlaganje pomoči (“Morda se lahko obrneš na svetovalca/ko…“)

V primeru, da posameznik v stiski dobro namernih predlogov družinskih članov ne upošteva ali pa njegovo stanje vpliva na njihovo skupno življenje, se rado zgodi, da začne iti ta posameznik drugim članom družine na živce ali pa jih začne celo jeziti. V takih trenutkih se družina včasih umakne in, nenamenoma, povzroči, da ima posameznik v stiski tako še manj čustvene podpore s katero bi si lahko pomagal. Ozračje v družini tako le še priliva dodatnega olja na ogenj stresa. Stres, ki ga je prej občutil le en posameznik, sedaj občuti cela družina.

Obstajajo zdravila, ki lahko olajšajo zunanje simptome, npr. omilijo občutek tesnobe ali nam povrnejo občutek miru. S pomočjo zdravil lahko posameznik na možne vzroke in rešitev svojih težav, gleda s treznejšo glavo. Psihoterapija lahko posamezniku pomaga odkriti izvor stresa in razumeti tisto, kar ga dela nesrečnega, ter graditi na notranji moči, ki se mu bo pomagala prebiti skozi težke trenutke.

Psihoanaliza nam je lahko v pomoč, če želimo pogledati globlje v pomen stresa in najti vzrok za njegovo udejstvovanje v obliki določenega simptoma. Slednje nam lahko pomaga še posebno takrat, ko se nam zdi, da stres ni povezan z določeno situacijo ampak je splošen odziv na življenje. Cilj psihoanalize ni takojšnja ukrotitev simptomov, ampak njihova uporaba za odkrivanje pomena, ki jih imajo na posameznika.

Čeprav lahko simptomi izginejo, takoj ko se rešite iz določene stresne situacije, pa vam bo življenje v prihodnje zagotovo spet prineslo novega stresa. Če se boste poglobili v vzroke stresa in razumeli stvari, ki ga sprožajo ter ugotovili, kako se spopasti z njimi, boste lažje premostili prepreke, ki vam jih bo prineslo življenje.