Slovar notranjega doživljanja
Ko stiska dobi besede, postane bolj razumljiva.
Poglobljene in razumljive razlage pogostih duševnih stisk. Ne kot diagnoze na daljavo, temveč kot izhodišča za razmišljanje o tem, kaj se morda dogaja v vas.
Anksioznost in tesnoba
Tesnoba ni vedno odziv na zunanjo nevarnost. Lahko je način, kako psiha opozarja na čustveno izkušnjo, ki je še ne zmoremo misliti.
Depresija in depresivno razpoloženje
Depresija ni nujno le žalost. Lahko je nepredelana izguba, napad na samega sebe ali življenje, ki ga človek živi brez občutka, da je zares njegovo.
Psihosomatika in telesne težave
Psihosomatski simptom ni namišljen. Telo in duševnost sta dve razsežnosti iste osebe, včasih pa telo nosi nekaj, česar še ni mogoče občutiti kot čustvo.
Težave s spanjem
Spanje zahteva, da opustimo nadzor in zaupamo notranjemu okolju. Ponoči se lahko oglasijo izkušnje, ki čez dan niso dobile prostora za mišljenje.
Panični napadi
Panični napad je trenutek, ko telesno in čustveno vzburjenje preseže zmožnost, da bi ga povezali v občutek, misel in zgodbo.
Obsesivno-kompulzivne težave
Vsiljiva misel ni skrita želja ali napoved dejanja. Ritual za trenutek zmanjša tesnobo, vendar hkrati utrjuje občutek, da brez popolne gotovosti nismo varni.
Ponavljajoči se vzorci v odnosih
V odnosih ne iščemo samo ugodja, temveč tudi nekaj znanega. Celo boleč odnos lahko ohranja upanje, da se bo stara zgodba tokrat končala drugače.
Stres in izgorelost
Izgorelost ni vedno le posledica polnega urnika. Včasih razkrije življenje pretirane prilagoditve, v katerem je ‘moram’ skoraj povsem preglasil ‘želim’.
Objavljeno v reviji Kairos
Strokovni članki
Za širši krog bralcev je pri vsakem članku pripravljen kratek povzetek. Celotno izvirno besedilo z literaturo je na voljo v PDF.
Pomen projekcijske identifikacije za psihoterapevtski proces
V odnosu včasih začutimo nekaj, kar se zdi nenadno in nesorazmerno. Projekcijska identifikacija pomaga razumeti, kako se nepredelani občutki nezavedno prenesejo med dvema človekoma.
Povzetek in celoten članek →Kairos, 2024, letnik 18, št. 3–4Terapevtski okvir kot temelj psihoanalitične prakse
Terapevtski okvir ni le urnik in soba. Predvidljiv prostor, reden čas, zaupnost in jasne meje ustvarjajo varnost, v kateri lahko postanejo vidni tudi nezavedni odnosni vzorci.
Povzetek in celoten članek →Vsaka težava ima več možnih razlag. Vsebina na teh straneh je informativna, ni diagnostično orodje in ne more nadomestiti osebnega pogovora z ustreznim strokovnjakom. Če se v opisu prepoznate, naj bo to začetek vprašanja, ne zaključek o vas.
Uvodni pogovor
Ni vam treba že vedeti, kako vse povedati.
Za uvodni pogovor mi lahko pišete ali pokličete. O ritmu srečanj in praktičnem okviru se pogovoriva ob začetku. Cenik in terapevtski dogovor.